Ko imaš priložnost…

… srečati še zadnje dobre ljudi. Ja, saj vem, da se sliši malo… ampak, doživeti je potrebno tisto sveto preproščino, zagnanost, vedoželjnost, skromnost in hvaležnost, ki je ne želiš, pa si je vendarle deležen. In, takrat zaveš misli “to kar si ti, sem jaz že bil, kaj sem jaz ti šele boš …”

Tako nekako je, ko šola odpre vrata starejšim občanom, ki jih radovednost, želja po novem znanju ali zgolj po druženju pripelje v delavnico informatike. Čeprav se ti zdi, da boš učil, morda koga celo kaj koristnega naučil, kaj kmalu ugotoviš, da samo igraš vlogo učitelja – v bistvu si učenec.

 

(Skupno 6 obiskov, današnjih obiskov 1)
Ta vnos je bil objavljen v Projekti. Zaznamek za trajno povezavo.