V jesenske tehniškem dnevu, ki smo ga izpeljali ob tednu otroka, smo se lotili obdelave naravnih materialov in ozavestili nujo po sonaravnem in trajnostnem načinu življenja.
Nastale so lične ptičje krmilnice in priložnostna darilca za prihajajoče dogodke v šoli iz lesa. V okolico šole smo umestili “hotelčke” za divje opraševalce. Prijatelj Edi nam je dodobra predstavil čebelarjenje in pomen čebelarjenja za ohranjanje narave, kolega Danijel pa nam je pokazal nekaj “čarovnij” iz področja naravoslovja.
Bilo je zanimivo, delovno in prijetno.
Objavljeno vPohodi in potepi|Komentarji so izklopljeni za Jesenski tehniški dan
V sredo, 20.9.2023, smo se člani planinskega krožka podali na dvodnevni planinski tabor na območje Ravne gore v sosednji Hrvaški. Odhod avtobusa izpred šole v Cirkulanah je bil ob 8.00. Drugi dan, v četrtek, 21.9.2023, pa se bomo vrnili v zgodnjih popoldanskih urah.
Avtobus nas je odložil v Cvetlinu, kjer smo začeli pohod. Desno se nam je odstrl pogled na Velike pečine, ki so v jutranji svetlobi delujejo čarobno in skrivnostno. Po vaški in nato po serpentinasti planinski poti, ki ji pravimo tudi kačja pot smo nadaljevali do Filićevega doma. V zgodnje jesenskem času je pot še posebej privlačna.
Po uvodnem spoznavanju z oskrbnikom in pomočnico, dogovori za termine obrokov, ki smo izvedli drugače, kot smo najprej planirano – kar se je izkazalo za boljše, ogledom sob in raziskovanju okolice je kmalu sledilo okusno kosilo, ki smo ga z užitkom snedli. Še posebej so nas razveselile palačinke z namazom po lastni izbiri.
Iz nahrbtnikov smo odložili odvečno opremo, in se podali na potep v okolico. Do »Križa« na markantnih Velikih pečinah, od koder smo si ogledovali prelepi Trakošćanski dvorec. Nato se vrnili v planinsko postojanko. Spotoma smo si ogledalo žal zaprt dom na Pustem duhu, zunanjost cerkvice Treh Kraljev, razgledni stolp na najvišji točki Ravne gore ter vzletišče zmajarjev in jadralnih padalcev.
Čas do večerje bomo zapolnili s športno rekreativnimi dejavnostmi na igralih in na nogometnem igrišču v vrtači. Pred večerjo je sledil kviz iz znanja. Pomerili sta se dve zelo izenačeni ekipi in posledično je bil takšen tudi rezultat, le ena točka je bila odločilna za zmago.
Sledila je okusna večerja, ki je prav tako teknila kot kosilo. Da smo malo potrošili odvečne kalorije je sledil nočni krožni pohod v okolici planinskega doma, najprej smo uporabili svetilke, po izklopu pa smo se potrudili varno gibati brez umetnih virov svetlobe.
Ker še nismo bili nič zaspani smo nadaljevali z družabno-socialno igro »vprašaj in poslušaj odgovor« in presojali ujemanje. Veliko zabavnih ujemanj se je napletlo. Sledila je še naslednja gibano glasbena spretnostna igra, pri katerih tekmovalci plešejo okoli stolov dokler slišijo glasbo. Sedejo ob nastopu tišine. Vendar je vedno en stol premalo… Sledilo je tuširanje in nočni počitek.
Drugi dan smo malo poležali, po prebujanju in vstajanju smo se zbrali v jedilnici in pozajtrkovali. Sledilo pospravljanje in urejanje najetega prostora, poravnanje stroškov, skupinsko fotografiranje… Poslovili smo se od gostoljubnega oskrbnika »domara« kot se temu tam reče in se podali proti Trakošćanu. Ob uživanju v prelepi okolici, opazovanju izginjajoče stavbne in tehnične dediščine Zagorja smo po kakšnih dveh urah prispeli pod Trakošćanski dvorec. Privoščili smo si počitek, sladoled, kupili kak spominek pri lokalnih ponudnikih in že se je bilo potrebno vkrcati v avtobus za pot proti domu.
Žal se nekaterim našim članom letos tabora ni uspelo udeležiti, saj so se jim pokrili datumi tekmovanj, udeležbe na mednarodnih srečanjih učencev osnovnih šol …pa smo uživali še za njih-oni pa za nas. Pa brez skrbi še bodo pohodi in še bodo tabori. Izkazalo se je, da je tudi septembrski termin za tabor zelo primeren, zato bo po vsej verjetnosti ostal stalnica.
Na koncu bi se želeli organizatorji in spremljevalci Maja, Aljaž in Ivo v imenu udeležencev zahvaliti šoli za vso podporo za izvedbo tabora kakor tudi Planinskemu društvu Cirkulane za poravnavo stroškov prevoza. Iskrena hvala.
Ko mi je Aljaž prvič govoril o svojem supu in podvigih z njim, pravzaprav niti pojma nisem imel kaj to je in za kaj gre. Ampak navdušenje je nalezljivo. Ob njegovem spustu po Dravi s Sašom sem sup prvič videl v živo – pa še to izpraznjen.
Ko je v prijetni senci ob kavi na terasi v Rogatcu beseda spet nanesla na supanje, je sledil dogovor, da se ob prvi priložnosti dobiva v gramoznici v Pleterju (Green Lake), kjer bom lahko poskusil. Tu sem si njegov in obilico drugih supov kot tudi spretnosti na njih lahko ogledal. Seveda sem poskusil. Eto in prvi poskus je uspel… no vsaj meni se zdi da je. Ja, kot sem že napisal navdušenje je nalezljivo…
Za letošnje počitnice sem planiral “narediti nič,” pa nekak nisem vzdržal. Zato sem se lotil že večkrat odložene sanacije kletnega prostora. Ni kdo ve kako zahtevno, pa tudi preveč haklik ni potrebno biti. Bo pa, ko bo končano, kot se temu reče “razlika očitna.”
Sicer pa, presojo, ali je razlika ali ne, prepuščam vam.
Objavljeno vProjekti|Komentarji so izklopljeni za Projekt v “podzemlju”
Končno sem se spet podal na pohod. Nekako sva se z Aljažem priključila društvenemu pohodu na Kamniško sedlo. Pot nas je vodila od slapa Rinka, do Okrešlja, kjer dobiva nov dom svojo končno obliko, do Kamniškega sedla. Bilo je naporno. Obeta se “muskenfiber”. Še bo potrebno delati na kondicijskih pripravah.
Ampak, to ne pomeni, da ni bilo lepo. Predvsem stare znance in prijatelje je bilo prijetno spet videti.
Objavljeno vPohodi, Pohodi in potepi|Komentarji so izklopljeni za Slap Rinka – Okrešelj – Kamniško sedlo
