Arhivi avtorjev: skrbnik

Jesenski pohod na Donačko goro

Če držijo vremenske napovedi se jesen preveša v zimo in se nam obeta hladen val. Razlog več, da smo se z mladimi planinci odločili ujeti, morda še zadnjo, jesensko soboto za pohod. Imeli smo srečo, narava nam je poklonila čudovit jesenski dan, ki ni skoparil z čudovitimi barvami, ki so se ponujale na ogled okrepljene s sončnimi žarki.

Je že res, da smo planirali obiskati Lovrenška jezera, pa smo ob zbiranjem informacij izvedeli, da so tam, na višin nad 1500 m, vremenske razmere precej manj prijazne. Sklicali smo kratek sestanek in se zedinili, da gremo raje na Donačko goro.

Pot nas je vodila iz Cirkulane v Žetale v Pridno vas, kjer smo izstopili iz avtobusa. Po kratkih napotkih smo jo mahnili do planinske postojanke Rudijev dom, kjer smo žigosali dnevnike, pomalicali in se odpravili na vrh Donačke gore. Serpentinasta pot je strma, zahteva pazljivost ampak vsi smo zadovoljni in ponosni prisopihali na vrh. Od tu smo si razgledali okolico. Kamniško-Savinjske Alpe  so se zdele le korak od nas, pogledi na Haloze in Pohorje so kar žareli v jesenskih barvah… Na vrhu smo naredili smo še skupinsko fotografijo, se vpisali v knjigo, žigosali dnevnike, obudili kak spomin na lanski pohod, ko vreme ni bilo tako prijazno in se odpravili nazaj do planinske postojanke.

V Rudijevem domu in okolici smo se spočili, sprostili, privoščili kakšno pijačo ali kupili spominek. Nato smo se odpravili proti izhodišču, kjer nas je čakal naš avtobus, s prijaznim šoferjem, ki nam je vozilo parkiral nekoliko višje in nam s tem prihranil nekaj poti.

Vožnja proti domu je hitro minila. Pred šolo so večino že čakali starši, ki so za otroke, bogatejše za eno lepo izkušnjo odpeljali domov.

Hvala PD Cirkulane za organizacijo in pokritje stroškov prevoza, Sergeji, Zlatku in Aljažu za pomoč pri vodenju pohoda. Bilo je lepo. Verjamem, da se bomo tako prijetno družili še velikokrat.

 

Komentiraj

Uvrščeno v Mladi planinci

Dvodnevni tabor mladih planincev PD Cirkulane – Velika Planina

V petek, 16.6.2017, smo se s člani planinskega krožka podali na dvodnevno planinsko dogodivščino na Veliko Planino. Ob 7.30 uri smo se odpeljali v smeri proti Mozirju, Staremu gradu v Podvolovljek od koder smo nadaljevali peš na Veliko Planino. Drugi dan, 17.6.2017, smo se vrnili iz izhodišča čez Luče, se okrepčali v restavraciji Afrika in se zadovoljni vrnili domov.

Na poti do Domžalskega doma na Veliki Planini nas je spremljalo sončno vreme tako da smo uživali v počasni hoji z veliko postanki na katerih smo si razgledali okolico, pastirske stane, krave in teličke ter uživali v neokrnjeni naravi. Ob prispetju do planinskega doma, smo pomalicali, se namestili v triposteljne sobe odložili odvečno opremo in se namenili narediti prvi pohod. Ker je nastala ploha z dežjem in točo smo ga zamaknili za eno uro. Vreme se je v tem času zjasnilo in podali smo se raziskovat čudovito neokrnjeno okolico in znamenitosti, ki jih ponuja Velika Planina. Pastirsko naselje velja za enega redkih ohranjenih naselij te velikosti v Evropi. Prepoznavno je po svoji tipični arhitekturi, ki predstavlja nekakšen simbol Velike Planine.

Velika Planina

Najprej smo se podali do kapelice Marije snežne od tod pogledali proti najvišji točki Velike Planine 1668 m k kateri smo nadaljevali pot. Vrh smo dosegli in si ogledali vetrovnico s pomočjo katere smo izvedeli katere vrhove Kamniško-Savinjskih Alp vidimo. Spet so se zbrali oblaki in ploha nas je pregnala nazaj v planinski dom, kjer smo se preoblekli in dali sušit mokra oblačila. Okoli doma in predvsem na igralih smo spet veselo uživali, saj je spet posijalo Sonce.

Preostanek dneva smo izkoristili še za razgledovanje okolice doma, in že je sledila okusna večerja. Po večerji smo se poučili o varnosti v gorah, se poskusili v vozlanju vodniških vrvic, spoznavali planinske vozle, in si organizirali večerno animacijo z družabno-socialnimi igrami.

Po večerni animaciji pa smo se podali na krajši nočni pohod z baterijskimi svetilkami. Po vrnitvi pa k zasluženemu počitku, do naslednjega jutra.

Po bujenju in vseh potrebnih jutranjih opravilih smo pozajtrkovali in se odpravili do roba planine, kjer smo v občasno meglenem jutru opazovali in prepoznavali planinsko cvetje, občudovali govedo, naredili kakšno spominsko sliko… ob vrnitvi v dom pa pospravljanje sob in spoznanje, da je s planin potrebno odnesti vse smeti, ki smo jih prinesli s seboj.

Sledil je še spust v dolino do našega prevoza in vožnja proti domu. Držali smo obljubo in tabor izpeljali v vsakem vremenu. Čeprav nam je prvi dan malo ponagajal dež, smo bogatejši za izkušnjo o nepredvidljivosti vremena v gorah in o nujnosti upoštevanja navodil vezanih na opremljenost udeležencev.

Bilo je zelo lepo, hvala PD Cirkulane za poravnavo stroškov prevoza in pice na poti domov, Zlatku, Janji in Nini za pomoč pri vodenju in izvedbi tabora.

Komentiraj

Uvrščeno v Mladi planinci

Naj simbioza šola 2016/2017

Iz Facebook profila simbioza izvemo:

Simbioza šole znova uspešno zaključile sezono! Podelili smo nazive vsem osnovnim in srednjim šolam ter izobraževalnim ustanovam, ki so sodelovale v prostovoljskem projektu Simbioza Šola. Poleg nazivov Simbioza Šolam smo izbrali tudi Naj Simbioza Šola 2016/2017, ki je letos Osnovna šola Cirkulane-Zavrč! In iskrena HVALA- vsem 142 sodelujočim Simbioza Šolam, ker lahko mladi z našo pobudo in vašo pomočjo v praksi spoznavajo pomen sodelovanja-med generacijami! Skupaj nam je lepo!

Hja, kaj češ, bilo je dosti dela ampak je fajn, če te opazijo…

 

Komentiraj

Uvrščeno v Pohodi in potepi

Pohod na Lisco

Pa smo končno našli… čas, da smo se odpravili na plezalno pot na ostenju Lisce. Pot na kateri premagamo 123 m višinske razlike po petih raztežajih v povprečju s težavnostjo B/C in zadnjim delom s težavnostjo D/E.
Že na društvenem pohodu na Lisco v mesecu marcu smo izvedeli za to pot, ogledali smo si tudi njen cilj in od takrat nam je malo »pila živce«, le časa kdaj bi ji osvojili nekako nismo našli. Saj veste, ko ima čas eden ga nima drugi… in končno sva imela čas dva, pa še tretji se je pridružil.
Pot je resnično vredna obiska, speljana na zelo premišljen način. Iz vsakega težjega dela je možno sestopiti in ga obhoditi po lažji poti. Po postanku na planinski postojanki na Lisci, obisku vrha smo sestopili po Pastirčkovi poti.

Komentiraj

Uvrščeno v Pohodi in potepi

Pohod na Boč ob prazniku

Uh, nočna mora vsakega vodnika. Razpiseš pohod, sveža dnevna vremenske napovedi pa ti znova in znova »pokvari dan«. Nekako tako je bilo ob razpisu pohod na Boč ob prazniku, 27. aprila 2017. In nato odločitev po izteku roka za prijavo, popoldan pred pohodom – gremo »te pa pak bo bo.« Pa je bilo, proti pričakovanjem in vremenskim napovedim, preprosto odlično.

Boc April

Foto: Vili Jurgec

Na Boč vodi vrsta markiranih poti. Mi smo izbrali eno izmed dveh najkrajših, a tudi najbolj strmo, ki se začne na robu Zgornjih Poljčan – gozdno učno Detičkovo pot. Hitri tempo je narekovalo nestanovitno vreme. Kljub temu smo si vzeli čas za postanek, fotografiranje, krajši posvet ali klepet. Na vrhu se nismo odločili za obisk vrha razglednega stolpa ampak smo se po fotografiranju (hvala neznanemu fotografu) spustili do planinskega doma in ob pogledu na uro ugotovili, da smo vso pot premagali v rekordnem času.

Krajše okrepčilo in postanek v planinskem domu je bil zaslužen od tod proti parkirišča pa smo se podali ob rahlem rosenju dežja, ki je v sveže olistanem gozdu izgubil svojo moč in smo »na suhem« prispeli do cilja.
Preznojene majice in obutev smo zamenjali z svežimi in dež, ki je pokazal vso svojo moč, nas pod streho Kajtne, ni čisto nič več oviral.

Zapisal: Ivo Zupanič
Slike iz galerije

Komentiraj

Uvrščeno v Pohodi in potepi

Pohod prijateljstva 2017

Že po tradiciji smo tudi letos planinci, markacisti in vodniki našega društva sodelovali na pohodu od gradu Borl do Cirkulan in na Mini pohodu vrtca v okviru prireditve Pohod prijateljstva. Tokrat še s posebnim zanosom, saj je tako kot naše društvo nedavno, tudi omenjena prireditev, praznovala svojo deseto obletnico. Čestitamo! Obenem pa lahko zagotovljamo dobro sodelovanje še vnaprej.

Pohod Prijateljstva
Foto: Vili jurgec

Na spletni strani OŠ Cirkulane-Zavrč o pohodu izvemo naslednje:
»10. Pohod prijateljstva, je potekal v soboto, 22. aprila 2017 in je presegel vsa pričakovanja. Blizu 1500 obiskovalcev je preživelo prečudovit dan. Idealno vreme za pohod, prelepa trasa pohoda od gradu Borl do Cirkulan, mini pohod za najmlajše, odlično pripravljen kulturni program ob dnevu šole in dnevu Zemlje s skoraj 200 nastopajočimi pred nabito polnimi tribunami, so privabili ljudi od blizu in daleč.
Videli smo lahko vesele in navdušene obraze otrok ter odraslih, ki so bili od 9h do 14h ves čas v gibanju, poleg pohoda in nastopov so lahko obiskovalci skakali na skakalnici Mini Planica, jahali in se vozili s kočijo, igrali s frizbiji, boksali, učili aikida, sproščali z jogo, zabavali z bratoma Malek (napihljiva igrala, žongliranje, lokostrelstvo, monocikli, poslikava obraza,….), premagovali ovire na poligonu, se igrali v peskovniku, ustvarjali v ustvarjalnih delavnicah… Pestra je bila ponudba na lokalni tržnici, kjer sta društvi gospodinj iz Cirkulan in Zavrč pripravili dobrote, pecivo za vse obiskovalce, okoliške kmetije pa so ponudile zdrave domače pridelke in dobrote. Za promocijo zdravja je skrbela ekipa ZD Ptuj. organizacijskega odbora, v organizaciji celotne prireditve pa je sodelovalo preko 150 prostovoljcev.
Deseti Pohod prijateljstva je bil vsekakor dogodek, ki je zgled odličnega sodelovanja in prijateljstva med vsemi ljudmi v občinah Cirkulane in Zavrč, lokalno skupnostjo, društvi, organizacijami in podjetji in je ponesel dobro ime obeh krajev daleč preko meja svojih občin.«

Zbral: Ivo Zupanič
Galerija slik

Komentiraj

Uvrščeno v Dnevi dejavnosti, Mladi planinci, Pohodi in potepi

Naravoslovni teden 2017

Ponedeljek:

Po prihodu v dom Radenci v Beli Krajini smo najprej polnili svoje prazne želodčke. Nato smo odšli raziskovat vodne živali v reki Kolpi. Pri tem smo uživali, saj smo v »batačih« brodili po vodi. Eni so se celo skopali.

Sledilo je opazovanje gozdnih značilnosti in prsti v njem. Bila je KEM, BIO, MAT, DKE, GEO, ZGO… skratka »šola, da se ti zrola.«
Dekleta iz sobe Kobiljača

Vozili smo se približno 6 ur in prišli v CŠOD Breza v Gorenjih Radencih. Po namestitvi v sobe smo imeli kosilo in kaj hitro prvo dejavnost – raziskovanje reke Kolpe.

Naslednja dejavnost pa je potekala v bližnjem gozdu kjer smo ga raziskovali.

Sledila je okusna večerja – hrenovka s krompirjem. Sedaj pa nas čaka še večerna animacija.
Fantje iz sobe Čedinje

Torek:

V torek smo se zbudili ob 7,00 uri. Sledila je jutranja telovadba, zajtrk in pospravljanje ter ocenjevanje urejenosti sob.

Razdelili smo se v dve skupini od tega je prva analizirala, s pomočjo mikroskopa in določevalnih ključev, včeraj najdene vzorce življenja v reki Kolpi. Druga skupina pa je izvajala lokostrelstvo kjer so se pred iztekom dejavnosti pomerile punce proti fantom.

Po malici se je prva skupina podala s kanuji po reki, druga pa je opravila analizo življenja v reki Kolpi. Potem smo se zamenjali.

Popoldanska dejavnost pa je bila spoznavanje Bele Krajine in predvsem priprava in peka Belokranjske pogače. Odlično nam je uspela in teknila po večerji.

Sedaj pa sledi nogometni tunir na katerega smo izzvali srednješolce.
Dekleta iz sobe Velika stena

Po jutranjem bujenju, telovadbi, zajtrku smo se odpravili k dopoldankim dejavnostim. To sta bili najprej lokostrelstvo in nato proučevanje vodnih živali iz reke Kolpe. Po malici pa smo se opravili na vožnjo s kanuji po reki.

Prileglo se je kosilo in krajši počitek po njem. Sledilo je spoznavanje Bele Krajine in peka Belokranjske pogače, spoznavanje ljudskih običajev in narodnih noš. Po večerji pa dogodek dneva nogometna tekma na katero smo izzvali srednješolce.
Fantje iz sobe Žlebinja

Sreda:

Prebudili smo se v meglenem sredinem jutru. Po jutranji telovadbi smo na tabli zasledili dnevni razpored dejavnosti – barvanje pirhov in belokranjski plesi. Naučili smo se tri tradicionalne plese, med njimi tudi na pesem Lepa Anka kolo vodi. Za bolj spretne je po plesih sledil izziv barvanje rdečo-črnih pisanic. Po kosilu smo izvedli pohod do jame Kobiljače, kjer smo si osvežili spomin o stalagmitih in stalaktitih. Nam najljubši del je bil pečenje hrenovk na prostem. Kljub okusnim hrenovkam nam je po vrnitvi večerja še vedno zelo teknila.
Fantje iz sobe Prepadnica

Zbudili smo se ob 7.00. Po zajtrku se je naša skupina odpravila na kanuizem. Po kanuizmu smo spoznavali belokranjske plese. Po plesu smo se odpravili k sosedovim, kjer smo spoznavali sonarvno pridelavo hrane. Pogostili so nas z orehovimi jedrci in nas poučili, da se za krepitev spomina priporoča pojesti tri orehova jedrca na dan.

Sledila je poslikava pisanic. Po kosilu smo se odpravili na pohod do jame Kobiljače, ki smo si jo tudi ogledali. Po večerji smo obiskali najstarejšo Radenčanko g. Roziko, ki je kljub devetdesetim in vsem težavam v življenju ohranila vedrino in človeško toplino.
Dekleta iz sobe Trpotec

Četrtek:

Četrtkove aktivnosti so potekale v sodelovanju z »našimi« učitelji. Začeli smo z jutranjim pohodom na Radensko razgledno steno, od koder se ponuja pogled na prelepo pokrajino.

Nato so folklorniki skupaj z učiteljico Janjo ponovili plese s katerimi se bodo predstavili na folklorni reviji Pikapoka.

Orientacijske vsebine in vezanje vozlov pa smo spoznavali z učiteljem Ivom v »njegovi naravoslovni učilnici«. Da je bila pot nazaj v dom krajša, pa je skrbel harmonikar Alen.

Sledilo je kolesarjenje, tekma v lokostrelstvu z srednješolci, kjer so fantje bili za las slabši, dekleta pa so toliko boljše, da je seštevek pokazal našo skupno zmago.

Sledi večerna animacija skozi katero se bodo predstavile sobe. Skoraj ne moremo dojeti, da je danes že zadnji skupni večer.

 

Komentiraj

Uvrščeno v Dnevi dejavnosti

Pohod mladih planincev na Donačko goro

10 Mladinski PDPomlad je potrkala na vrata in začeli smo novo sezono pohodov mladinskega odseka PD Cirkulane, ki letos skupaj z matičnim društvom praznuje deseto obletnico delovanja. V soboto, 18. marca 2017, se podali na Donačko goro (884 m).
Čeprav nas je vremenska napoved čez ves teden žalostila, smo se kljub vsemu odločili, da pohod opravimo. Izplačalo se je – sreča je na strani pogumnih. Zbrali smo se pred šolo in se nekaj minut čez osmo uro odpeljali proti Žetalam in od tod do našega izhodišča.

Vreme oblačno in vetrovno, mi pa polni energije in nas ni moglo nič več ustaviti. Prijetna pot skozi gozd, prebujajoča narava, prve pomladanske cvetlice, šumenje lanskega listja pod nogami, svež zrak, dobro vzdušje … so tiste drobne stvari, ki so neprecenljive in jih lahko doživimo samo če se podamo tja kjer je najlepše – v naravo.

Donacka Gora
Na Donački gori. Foto: Vili Jurgec

Serpentinasta, strma pot na vrh Donačke gore je hitro minila. Čeprav nas je na vrhu napisal močan severni veter nas to ni prestrašilo. Naredili smo fotografije, pomalicali in se odpravili v dolino, proti planinski postojanki Rudijev dom.

Tu nas je že čakal naš kombi, in nam prihranil nekaj poti ter omogočil nekaj več časa za počitek, okrepčilo, »marela fotko«, žigosanje in igro na prostem. Sledila je pot proti Cirkulanam, kjer so nekateri starši že čakali nekateri pa so kmalu prišli po svoje mlade planince.

Zahvaljujem se Planinskemu društvu Cirkulane za pokritje stroškov prevoza, Viliju za pomoč pri vodenju in fotografske storitve ter Katji in Zlatku za spremstvo.

Nekaj slik iz galerije

Komentiraj

Uvrščeno v Mladi planinci

Utrinek s pohoda na Lisco

Opis tega pohoda je naredil Božo. Njegov stil pisanja mi je tako všeč, da sem si ga moral sposoditi.

Lisca je s svojimi 948 m nižja od Boča in višja od Donačke gore. Kot nalašč za začetni pomladanski pohod. Tja smo se planinci PD Cirkulane odpravili z avtobusom v soboto, 11. marca. Do Celja, mimo Laškega ob Savinji, od Zidanega Mosta naprej pa ob reki Savi, v smeri Sevnice, do izhodišča v vasi Breg. Kmalu se je pred nami začela dvigati s soncem obsijana Lisca, ki ima od daleč obliko Boča. Jutranja svežina ter sončno in jasno nebo brez oblakov, so nam obljubljali zanimiv pohod. Komaj smo čakali, da pretegnemo noge!
Po zboru smo hitro zagrizli v pot. Počasi smo se dvigali po dobro označeni poti, ki se je vila po gozdu, travnikih in kolovozih. Ob večji cerkvi v naselju, se je nam je že ponujal prvi razgled nad Savo in preko nje na Dolenjsko. Malo smo se ustavili in zadihali. Srečali smo tudi nekaj domačinov. Naše poglede so pritegnili kozolci, ki so značilnost slovenske podeželske arhitekture. Iz naselja smo se po travniku spet znašli na bolj strmi gozdni poti. Zemlja pod nami ni bila blatna, ker je bila zjutraj še zamrznjena.

Lisca Sava

Pogled na Savo. Foto: Ivo Zupanič

Pri manjši v gozdu skriti cerkvi Sv. Jošta smo imeli malo daljšo pavzo. Po kakšne pol ure hoje pa se je pogled odprl na vršno pobočje Lisce. Sledil je le še rahel vzpon po zložnem travniku do vrha, na katerem stoji meteorološka postaja malo futurističnega videza in seveda razgledna plošča. Tukaj smo si vzeli čas za razgledovanje in slikanje. Očaralo nas je, da je bil naš očak Triglav tako lepo viden, hkrati pa celotna veriga Kamniško-savinjskih Alp. Čudovitega razgleda smo bili deležni, ker smo imeli srečo z vremenom. Pozorni smo bili še na dobro viden Kum, ter na vzhodu Boč in Donačko goro. Na jugu pa Gorjance in še zasneženi Snežnik, ter proti sosednji Hrvaški Ravna Gora, Ivanjščica in Medvednica. Naš razgled proti vznožju Lisce je spremljala živo modra vijuga reke Save.

Lisca Vrh
Na Lisci. Foto: Vili Jurgec

Tik pod vrhom Lisce se nahajata Jurčkova in Tončkova koča. Na terasi Tončkove koče smo se posedli in nastavljali sončnim žarkom. Naročili smo pijačo in se zagrizli v sendviče iz nahrbtnikov. Med tem najlepšim opravilom, nas je radovednost zvlekla še na ogled zadnje etape plezalne poti, ki se zaključi pri Tončkovi koči. Pohvalna urejenost okolice in planinskega doma s kaminom, ki je znan po dobri hrani in sobi maršala Tita.
Dobro razpoloženi smo v smeri našega izhodišča nesli lepe vtise. Vzporedno sta hitro tekla pot in pogovor o vsem in še čem. V sebi pa smo čutili, da sta si danes zima in pomlad podala roko. Visokogorje pa bomo zaradi nevarnosti plazov, pustili še malo pri miru.

Zapisal: Božidar Horvat
Slike iz pohoda

Komentiraj

Uvrščeno v Pohodi in potepi

Popoldansko nočni pohod ob Dravi

Pa je za nami. Prvi letošnji popoldansko-večerni pohod od Borlskega mostu do Nove vasi pri Markovcih, ki smo ga izpeljali v petek, 3. marca 2017.
Pohod je potekal po etapi Slovenjegoriške planinske poti. Pot smo premagali nekako v 2 urah. Nazaj do izhodišča smo se prepeljali z osebnimi prevozi, ki smo jih pred odhodom prepeljali na cilj pohoda.

Nocni Pohod

Lepemu številu pohodnikov, ki nas je v svojo družbo zvabila privabila prebujajoča pomladanska narava, želja po druženju in gibanju, bo pohod ostal v lepem spominu.
Zagotovo bomo s takšnimi in podobnimi aktivnostmi še nadaljevali, vabimo vas, da se nam pridružite in spremljate informacije na naši spletni strani.

Nekaj slik

Nekaj slik je iz ogledne ture, ki smo jo vodniki v skrbi za vašo varnost, opravili približno teden pred pohodom.

Komentiraj

Uvrščeno v Pohodi in potepi