Državno tekmovanje mladih čebelarjev

Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) je v soboto 5. maja 2018, že 41. zapored organizirala Državno tekmovanje mladih čebelarjev Slovenije, ki je tokrat potekalo na OŠ Jurija Dalmatina v Krškem.
Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 750 učencev. Iz naše šole je tekmovalo devet učenk in učencev. S tem smo tudi zaključili teoretični del letošnjega dela krožka. Preostali čas bomo porabila za delo na našem šolskem učnem čebelnjaku, pri cerkvi sv. Ane na Velikem Vrhu. Z veseljem sporočam, da je naš čebelnjak bogatejši za eno čebeljo družino, ki nam jo je podaril sosed Jože Horvat.

Naravske ledine – ogledna tura

Ker se letos mladi planinci PD Cirkulane odpravljamo na tabor na Naravske ledine na Koroškem, natančneje nad Kotljami tik pod Uršljo goro, se spodobi, da kot vodja tabora naredim ogledno turo. Imel sem srečo, da je imel čas še Zlatko in sva jo mahnila.

Čudovita narava v okolici, prijazna majhna koča s še prijaznejšim, starim znancem, oskrbnikom Filipom. Pa še ena zanimivost. Nekoliko bolj v športenem duhu, kot midva, ki sva se pripeljala z avtom, je na kočo prikolesaril domačin mladinski pisatelj Primož Suhodolčan. Malo sva brskala po spominu, kdaj je bil gost na šoli pa nisva čisto točno ugotovila. Bi ga bilo dobro spet kdaj povabiti.

Znova na Lisco po plezalni poti

Planirani pohod društva na Bohor je bil odpovedan in se z Aljažem ‘nisva imela kam dati’. Predlagal je da bi obiskala kakšno ferato. Pa sva povabila še Zlatka in smo jo ubrali najprej v Radeče po Aneja in nato na Tončkov dom na Lisci. Sledil je spust po Pastirčkovi poti do začetka zavarovane plezalne poti na Lisci. Zlatko in Anej sta pot prehodila po obhodnicah, midva sva rabila malo adrenalina…
Bilo je super, kar se vidi tudi po slikah, ki jih je naredil Zlatko oz. zadnji dve prijazna gospa, ki se je prišla razgledovat na cilj plezalne poti.

Pohod prijateljstva 2018

Seveda smo tudi letos planinci PD Cirkulane z veseljem sodelovali na medgeneracijski športno-rekreativni prireditvi na 11. Pohodu prijateljstva. Kot je že ustaljena praksa smo prevzeli pripravo pohodniškega dela prireditve torej pohoda od gradu Borl do športnega parka v Zavrču.
Zbrali smo se na zunanjih površinah pred gradom Borl. Po uvodnih besedah smo se napotili po dovozni cesti na grad Borl proti križišču, ki vodi po ‘Borlskem bregu’ navzdol oziroma navzgor proti Plešibici. Usmerili smo se proti Plešibici in po približno 100 m na kolovoz med vinogradi proti gozdu na gozdno pot – po Šlogu.
Pot smo nadaljevali po ‘Šlogu’ po gozdni cesti skozi gozd. Gozdna cesta se vzpne mimo zarasle pečine z desne do vznožja opuščenega nasada višenj. Nadaljevali smo po gozdni cesti in prišli med vinograde kjer nas je kolovozna cesta pripelje do Huzarove kapele.

Pohod Prijateljstva 2018
Utrinek iz pohoda. Foto: Aljaž Zidanšek

Nadaljevali smo po trasi Marijine romarske poti, desno od kapele, nekaj časa po kolovozu mimo redkih hiš in nato zopet po gozdni vlaki v gozd ob rahlem vzponu. Gozdna vlaka nas je pripeljala do kolovoza, ki razmejuje urejene vinograde na desni in gozd na levi strani. Tu smo naredili postanek.
Sledila je še krajša po gozdni pešpoti, ki nas je pripeljala iz gozda med vinogradi neposredno pod cerkvico Device Marije. Nadaljevali smo do cerkve, od koder so malo pred nami odšli pohodniki ‘Mini Pohoda prijateljstva’ iz vrtcev.
Pot smo nadaljevali vinogradom do parkirišča ob OŠ Cirkulane-Zavrč v Zavrču nato mimo cerkve sv. Miklavža po pločniku do završkega gradu in nato po cesti mimo gradu. Še zadnje prečenje ceste in dosegli smo cilj – Športni park Zavrč.

Po zavarovani plezalni poti na Lisco

Ker je lepe stvari treba deliti sva z Aljažem ob lanskem potepu po zavarovani plezalni poti na Lisco sklenila, da bova pohod dala v letošnji plan pohodov in ga izpeljala. Ker se spodobi, da obljubljeno naredimo, sva v soboto, 14. aprila, popeljala svoje planinske prijatelje na to pustolovščino.
Je že res, da smo morali malenkost spremeniti načrt, saj je popolna zapora ceste čez Planino pri Sevnici zahtevala obvoz in smo se namesto v Cerje pripeljali do samega Tončkovega doma na Lisci. Izkazalo se je, da je ta varianta še boljša.

Po kavi v planinski postojanki, smo se podali na izhodišče zavarovane plezalne poti. Ta del poti, je opremljen z varovali, je sestavljen iz petih raztežajev varovanih z jeklenico, nameščenimi klini, stopi v skupni dolžini 123 m. Ocena stopnje težavnosti te zavarovane plezalne poti – ferate je povprečno B/C, zadnji raztežaj med D/E.

Krajša pot do izhodišča je nadomestila ogrevalne vaje in začele se priprave na vzpon. Nameščanje opreme, varnostnega pasu, samovarovalnega kompleta, čelade, rokavic… Drug drugemu smo pri tem pomagali, saj smo se že o pogledu na prvi raztežaj ozavestili, da je varnosti potrebno posvetiti vso pozornost. To je tudi odlična priprava za prihajajoče zahtevne vzpone in ture.

Seveda je pri takšnem vzponu pomemben ekipni duh, zavedanje da si zgolj del ekipe in da si poleg varnosti zase soodgovoren za varnost drugih. V takšnem duhu smo nagrajeni z obilico sončnih žarkov, med barvami prebujajoče se narave, v odličnem vzdušju kot za šalo premagovali raztežaj za raztežajem. Vsi smo jih premagali vseh pet, kljub temu da je za nekatere bila to prva tovrstna izkušnja.

Lisca 2018
Na najvišji točki Lisce. Foto: Aljaž Zidanšek

Na terasi planinskega doma koncu zaslužen počitek, okrepčilo, reševanje »pobeglih« čelad in obisk vrha Lisce. Bilo je zelo lepo in zagotovo se bomo podobnih pustolovščin še udeleževali.

Stran 4 od 12« Prva...23456...10...Zadnja »