Znova na Lisco po plezalni poti

Planirani pohod društva na Bohor je bil odpovedan in se z Aljažem ‘nisva imela kam dati’. Predlagal je da bi obiskala kakšno ferato. Pa sva povabila še Zlatka in smo jo ubrali najprej v Radeče po Aneja in nato na Tončkov dom na Lisci. Sledil je spust po Pastirčkovi poti do začetka zavarovane plezalne poti na Lisci. Zlatko in Anej sta pot prehodila po obhodnicah, midva sva rabila malo adrenalina…
Bilo je super, kar se vidi tudi po slikah, ki jih je naredil Zlatko oz. zadnji dve prijazna gospa, ki se je prišla razgledovat na cilj plezalne poti.

Pohod prijateljstva 2018

Seveda smo tudi letos planinci PD Cirkulane z veseljem sodelovali na medgeneracijski športno-rekreativni prireditvi na 11. Pohodu prijateljstva. Kot je že ustaljena praksa smo prevzeli pripravo pohodniškega dela prireditve torej pohoda od gradu Borl do športnega parka v Zavrču.
Zbrali smo se na zunanjih površinah pred gradom Borl. Po uvodnih besedah smo se napotili po dovozni cesti na grad Borl proti križišču, ki vodi po ‘Borlskem bregu’ navzdol oziroma navzgor proti Plešibici. Usmerili smo se proti Plešibici in po približno 100 m na kolovoz med vinogradi proti gozdu na gozdno pot – po Šlogu.
Pot smo nadaljevali po ‘Šlogu’ po gozdni cesti skozi gozd. Gozdna cesta se vzpne mimo zarasle pečine z desne do vznožja opuščenega nasada višenj. Nadaljevali smo po gozdni cesti in prišli med vinograde kjer nas je kolovozna cesta pripelje do Huzarove kapele.

Pohod Prijateljstva 2018
Utrinek iz pohoda. Foto: Aljaž Zidanšek

Nadaljevali smo po trasi Marijine romarske poti, desno od kapele, nekaj časa po kolovozu mimo redkih hiš in nato zopet po gozdni vlaki v gozd ob rahlem vzponu. Gozdna vlaka nas je pripeljala do kolovoza, ki razmejuje urejene vinograde na desni in gozd na levi strani. Tu smo naredili postanek.
Sledila je še krajša po gozdni pešpoti, ki nas je pripeljala iz gozda med vinogradi neposredno pod cerkvico Device Marije. Nadaljevali smo do cerkve, od koder so malo pred nami odšli pohodniki ‘Mini Pohoda prijateljstva’ iz vrtcev.
Pot smo nadaljevali vinogradom do parkirišča ob OŠ Cirkulane-Zavrč v Zavrču nato mimo cerkve sv. Miklavža po pločniku do završkega gradu in nato po cesti mimo gradu. Še zadnje prečenje ceste in dosegli smo cilj – Športni park Zavrč.

Po zavarovani plezalni poti na Lisco

Ker je lepe stvari treba deliti sva z Aljažem ob lanskem potepu po zavarovani plezalni poti na Lisco sklenila, da bova pohod dala v letošnji plan pohodov in ga izpeljala. Ker se spodobi, da obljubljeno naredimo, sva v soboto, 14. aprila, popeljala svoje planinske prijatelje na to pustolovščino.
Je že res, da smo morali malenkost spremeniti načrt, saj je popolna zapora ceste čez Planino pri Sevnici zahtevala obvoz in smo se namesto v Cerje pripeljali do samega Tončkovega doma na Lisci. Izkazalo se je, da je ta varianta še boljša.

Po kavi v planinski postojanki, smo se podali na izhodišče zavarovane plezalne poti. Ta del poti, je opremljen z varovali, je sestavljen iz petih raztežajev varovanih z jeklenico, nameščenimi klini, stopi v skupni dolžini 123 m. Ocena stopnje težavnosti te zavarovane plezalne poti – ferate je povprečno B/C, zadnji raztežaj med D/E.

Krajša pot do izhodišča je nadomestila ogrevalne vaje in začele se priprave na vzpon. Nameščanje opreme, varnostnega pasu, samovarovalnega kompleta, čelade, rokavic… Drug drugemu smo pri tem pomagali, saj smo se že o pogledu na prvi raztežaj ozavestili, da je varnosti potrebno posvetiti vso pozornost. To je tudi odlična priprava za prihajajoče zahtevne vzpone in ture.

Seveda je pri takšnem vzponu pomemben ekipni duh, zavedanje da si zgolj del ekipe in da si poleg varnosti zase soodgovoren za varnost drugih. V takšnem duhu smo nagrajeni z obilico sončnih žarkov, med barvami prebujajoče se narave, v odličnem vzdušju kot za šalo premagovali raztežaj za raztežajem. Vsi smo jih premagali vseh pet, kljub temu da je za nekatere bila to prva tovrstna izkušnja.

Lisca 2018
Na najvišji točki Lisce. Foto: Aljaž Zidanšek

Na terasi planinskega doma koncu zaslužen počitek, okrepčilo, reševanje »pobeglih« čelad in obisk vrha Lisce. Bilo je zelo lepo in zagotovo se bomo podobnih pustolovščin še udeleževali.

Pohod mladih planincev na Ravno goro

V sklopu razvejanega izvira reke Bednje se nahaja, najsevernejša planina Hrvatskega Zagorja, Ravna gora. Med planinci se je nekako ustalilo mišljenje, da je Ravna gora samo gorski masiv okoli najvišjega vrha v bližini kapelice Treh kraljev (680m), odnosno med Trakoščanom in rečico Žarovnico čeprav se ve, da zaseda veliko širši prostor.

Za prvi pohod v letošnji sezoni smo mentorji izbrali pohod v sosednjo Hrvaško. Bližina, dobro poznavanje terena in pretekle dobre izkušnje so prispevale k tej izbiri. Po krajši vožnji z avtobusom, prečkanju državne meje na Cvetlinu smo se izkrcali v istoimenskem kraju v samem vznožju Ravne gore od koder se ponudi pogled na markantne Velike pečine.

Pot smo nadaljevali po cesti skozi naselje, nato pa po planinski poti, ki vodi nad vinogradi in nato vijuga po gozdnih vlakah ob stalnem rahlem vzponu. Kaj kmalu smo prišli na jaso pod Pustim duhom od koder smo se usmerili proti kapelici Treh kraljev in od tu do najvišje kote Ravne gore z razglednim stolpom. Spustili smo se še do vzletišča zmajarjev in jadralnih padalcev, se nastavljali sončnim žarkom in nato pohiteli do planinske postojanke Filićev dom. Končno so prišli na vrsto sendviči, če si malce lačen še posebej teknejo.

Žigosanje dnevnikov in še kak žig na roko, igranje na igralih, nastavljanje sončnim žarkom, opazovanje prebujajoče narave, skupinsko fotografiranje… in čas kar odleti. Spet je bilo potrebno na pot. Tokrat spust mimo Pustega duha, proti najvišji točki Velikih pečin imenovanem Križ. Na poti smo veselo pozdravljali nasproti nam sopihajoče planince, ki so nam prijazno vračali pozdrave in nam povedali, da nas je lepo videti. In res je bilo tako. Šestindvajset dobro razpoloženih otrok, ki se odločijo zdravo in koristno preživeti sobotni dopoldan je v današnjih časih res lepo videti.

Tik pred skalnim vrhom Velikih pečin imenovanem Križ, smo odložili palice in opravili pravi mali plezalni podvig. Za ene je bila to prva izkušnja, za tiste mlade planince z daljšim stažem pa zgolj spomin na naše prvo skupno planinarjenje. Vsi smo uspešno priplezali na vrh in nazaj ob povratku. Na vrhu smo spoznali zakaj nosi točka ime Križ – krasi jo razpelo. Občudovali smo prelepo okolico, se poučili kako pomembna je skrb za varnost ob obisku gora in se nato po isti poti vrnili na izhodišče.

Sledil je še spust do naselja in našega avtobusa s katerim smo se odpeljali proti domu povedat kako smo preživeli naš planinski potep.

Bilo je lepo. Hvala PD Cirkulane ureditev in plačilo stroškov prevoza, Zlatku, mentoricama Sergeji in Maji za pomoč pri organizaciji in vodenju pohoda.

 

Nočni pohod 2018

Pa je za nami, nočni pohod od Gradu Borl do podružnične cerkve Device Marije in nazaj na izhodišče.
Zbrali smo se na zunanjih površinah pred gradom Borl. Po borlski cesti smo podali proti Plešibici in po približno 100 m na kolovoz med vinogradi proti gozdu na gozdno cesto – po Šlogu.
Gozdna cesta je bila deloma zasnežena, deloma že popolnoma kopna. V kotanjah mokra pa spet na izpostavljenih rebrih popolnoma suha. Skratka pravo doživetje in odlična priložnost za nabiranje kondicije po že kar malo dolgem zimskem obdobju. Prav kmalu smo prišli do vinogradov kjer nas je kolovozna cesta pripeljala do Huzarove kapele. Tu so nas pričakali naši prijatelji iz Slovenske Bistrice z vodnikom Božom in našo najmlajšo udeleženko Ivano.

Nicni Pohod 2018

Pred Huzarovo kapelo. Foto: Vili Jurgec

Družno smo nadaljevali po trasi Marijine romarske poti. Nekaj časa po kolovozu mimo redkih hiš in nato zopet po gozdni vlaki v gozd ob rahlem vzponu do ceste, ki razmejuje gozd na levi in vinograde na desni strani.
Sledila je še krajša pot po gozdni pešpoti, ki nas pripelje iz gozda med vinogradi neposredno pod vzpetino z cerkvico Device Marije.
Tu smo postali, poklepetali, spoznali razloge za nastanek cerkvice in pripravili svetilke. ‘Noč je dobila svojo moč’. Povratek je bil v nočnih razmerah, kar je kjub enaki poti dalo našemu pohodu še poseben čar.
Bilo je lepo. Pridružite se nam na naslednjih pohodih in doživite skupaj z nami nekaj lepega in zdravju blagodejnega.

Stran 4 od 12« Prva...23456...10...Zadnja »