Še enkrat po domači okolici

Kaj bi človek brez prijateljev? Tako kot me je pred časom k prijetni kolesarski turi po domači okolici spodbudil Aljaž me je na ta potep po domačem okolju povabil Edi. In ta krožni potep res ni bil karkoli. Trajal je dobre tri ure z vzletom in pristankom – dobesedno tako, na letališču v Moškanjcih.

Edi je namreč inštruktor jadralnih pilotov in že po prvem letu najinega sodelovanja pri delu z mladimi čebelarji mi je ponudil – “ma šla enkrat fkup v luft.” Pa se takrat prvič ni izšlo. Ko me je poklical sem moral na neko neodložljivo obveznost v šolo.

Tokrat pa se je poklopilo. Imel sem čas – pa tudi če ga ne bi imel, bi si ga vzel. Tako sem lahko sodeloval pri pripravi na polet, seveda užival v poletu ob prijetnem kramljanju z Edijemin užival v čudovitih pogledih okolja iz višine. Trudil sem se narediti tudi nekaj fotografij, a posebno uspešen pri tem nisem bil.

Bilo je enkratno. To je krasen zaključek letošnjega dopusta. Edi najlepša hvala!

Objavljeno v Mladi čebelarji, Pohodi in potepi | Komentarji so izklopljeni za Še enkrat po domači okolici

Kolesarjenje po domači okolici

Malo sem že imal slabo vest, ker se je na biciklu zgolj nabiral prah, prijatelj Aljaž pa me je spodbujal k kolesarski turi, za katero mi je bilo jasno, da je zame prezahtevna. Pa sem izposloval kompromis in sva vseeno naredila skupno turo.

Prvo presenečenje je bilo, da je Aljaž do mene prikolesaril, torej je svojih 40 km že bilo za njim, ko sem se sam šele začel smilit sam sebi. In ravno toliko jih je opravil še od mojega izhodišča še ob koncu. Bravo!

Ker je prijatelj predlagal tematsko pot, sem si pač tudi sam moral izmisliti neko temo poti. Nekaj hudo pametnega ravno nisem imel na zalogi pa sem pač sklenil, da obiščeva točke na katere me vežejo spomini. Tako sva se odpeljala na Borl, kjer je bilo v mojih časih veliko lepše. Kot otrok sem obiskoval bazen, pozneje smo se na dvorišču dobivali na plesih.

Nato sva se podala proti Gorišnici in se ustavila pri, če se ne motim, Vorihovi jami, kjer sva kot mulca z bratrancem na črno lovila ribe, danes pa za svojo ogrado gosti druge prebivalce.

V Gorišnici sva se ustavila pri osnovni šoli, ki sem jo obiskoval. V bližini je župnišče, kamor sem hodil k verouku, pa farna cerkev…

Nadaljevala sva na Formin, naredila kafe postanek pri Valeki, in se ustavila pri rojstni hiši moje mame. Nato pa čez Pesnico skozi Oslušovce, Podgorce proti Zamušanom, Tibolcem in Moškanjcem.

No Moškanjci so postali “kraj nesrečnega spomina”. Štorast kot sem, sem nabasal robnik pločnika, ga prevozil in potem še enkrat… pri tem imel srečo, da se je končalo brez padca, vendar sem presekal prvo zračnico.

No ja, mogoče pa so “kraj srečnega spomina” saj je sopotnik imel pri sebi rezervno zračnico in tlačilko in sva družno usposobila kolo za nadaljevanje vožnje.

V zadnji etapi sva prikolesarila še v Novo Vas pri Markovcih do zapornic, si privoščila okrepčilo na terasi Palaske in nato na izhodišče.

Objavljeno v Pohodi in potepi | Komentarji so izklopljeni za Kolesarjenje po domači okolici

Projekt stopnice

Ajajaj… če bi vedel se ne bi lotil… No ja, pa saj mi kar gre. Me pa še čaka dolga pot do konca. Kakšna slika pa še sledi.

Vsekakor pa so stopnice že dolgo klicale po prenovi, a ni bilo nikdar časa zanje. Še dobro, da sem se jih lotil sedaj, ko imam nekaj več časa na razpolago, saj je delo res zamudno.

Ampak nekam lezem, in počasi bo tako daleč, da bojo na vrsti še pleskarska dela.

Če sem že vse naredil sam, zakaj ne bi položil še kamnite talne obloge na podestih. In sem se lotil. Prvi podest je šel kar dobro – počasi in previdno. Tudi drugi, ki je še najmanj zahteven, ni bil prevelik zalogaj. Potem pa sem od same samozavesti naredil “looping” in treščil na tla (podest). Najprej sem zlomil ploščo, potem pa je sledil “razpad sistema…” vse kar je lahko šlo narobe, je narobe tudi šlo.

Hja, kaj češ. Bo pač potreben “popravni izpit.” Sem se ga že lotil in brez pretirane samozaveti vem, da ga bom opravil. Le nekaj več časa bo še potrebno pa malenkost več materiala bom porabil.

Popravni izpit opravljen in s tem je projekt z moje strani zaključen. Sedaj pa so na vrsti pleskarska in elektroinštalacijska dela. Tega se ne bom lotil sam. Mi ne gre. Pa tudi dopust se je iztekel.

Ker je danes elektrikar zvezal svetilki bo sedaj potrebno počakati še na pleskarja. Sem pa zadovoljen, ker zadeva dobiva takšno podobo, kot sem si jo zamislil.

Objavljeno v Projekti | Komentarji so izklopljeni za Projekt stopnice

Mladi čebelarji točili letošnji pridelek


Mladi čebelarji so se v soboto, 20.6.2020, skupaj s starši udeležili dneva odprtih vrat pri cerkvici svete Ane na Velikem Vrhu, ki ga je organiziralo ČD Cirkulane. Pozdravil nas je predsednik društva g. Milan Kolednik, nato pa so se mladi čebelarji odpravili na delo k učnemu čebelnjaku. Iz panja smo vzeli štiri sate in iz njih iztočili prvi letošnji med.

Objavljeno v Mladi čebelarji | Komentarji so izklopljeni za Mladi čebelarji točili letošnji pridelek

Visoka greda 2020

Vrtnarska dela potekajo tekoče. Odlično mesto za občasni pobeg, v času pouka na daljavo. Tudi letos sem se, po uspešni lanski vzgoji sadik, lotil vzgoje. Pa sem ga nekaj polomil – še sam ne vem kje. Še dobro da obstajajo trgovine Kmetijske zadruge…
Zadnji primerek letošnje prve solate je v hladilniku in čaka, da izpolni svojo poslanstvo, nova generacija je pravkar posajena. Čebulo in česen ´redčim´ sproti, ostalo pa še rabi svoj čas. Upam, da mi veselja spet ne pokvari toča, kot se je to zgodilo lani.

Povezane vsebine: Visoka greda 2

Objavljeno v Projekti | Komentarji so izklopljeni za Visoka greda 2020