Moj prvi tabor z mladimi planinci. Takrat še niti mentor misem bil. Menda pa sem bil načelnik MO – pa še to nisem siguren. Andreja Glavica, 9. a (2007/2008) OŠ Cirkulane-Zavrč je tako zapisla in povzemam njen članek, ki je bil odjavljen tudi v Planinskem vestniku.
Člani mladinskega odseka Planinskega društva Cirkulane smo prve dni letošnjih šolskih počitnic izkoristili za dvodnevni tabor.
Povzpeli smo se na Stol, prespali v Prešernovem domu, se spustili proti Zelenici, obnovili znanje iz planinske orientacije in varovanja v gorah in se seveda ves čas imeli lepo.
V ponedeljek zjutraj, 30. junija 2008, smo se mladi planinci PD Cirkulane s petimi vodniki odpravili na dvodnevni izlet na Stol. Z avtobusom smo se pripeljali do Valvasorjevega doma pod Stolom, kjer smo najprej malicali po naporni vožnji in pred velikim vzponom.
Naša pot je bila malce naporna, ampak tudi poučna in zanimiva. Na poti smo obnovili znanje iz planinske orientacije, videli smo zaščitene rastline, katere smo prej spoznavali le s pomočjo slik. Videli smo kranjsko lilijo, črno murko, planiko in kochov svišč. Vzpenjali smo se zelo hitro, kajti potka je bila strma. Ob vzponu smo občudovali prelep razgled. Pogled je segal vse od Save Dolinke in Bleda, do Triglava. Na poti pa smo izvedeli tudi nekaj zanimivih podatkov o gori Stol. Stol je najvišji vrh Karavank, ki sega v višino 2236 m. Vrh meji s sosednjo Avstrijo. Z vrha vidimo tudi Celovec, Vrbsko jezero, Triglav, Golico, Bled in dosti drugih vrhov in krajev. Ko smo prišli na nadmorsko višino 2193 m, smo zagledali Prešernovo kočo na Stolu, kjer smo pustili našo opremo in se odpravili na vrh.
Z vrha Stola smo se vrnili v kočo, kjer smo imeli nekaj časa zase. Ko se je začelo mračiti, smo odšli na večerjo. Sledil je najzanimivejši del dneva, in sicer zabavni kviz ter planinski krst. Kviz je bil sestavljen iz različnih vprašanj in nalog, tekmovalci smo bili razdeljeni v tri skupine, zmagovalce pa so čakale sladke nagrade. Sledil je planinski krst. Dobili smo planinska imena, rablje in botre, katere smo zbrali sami. Krst je bil sestavljen iz vprašanj in iz udarcev po ta zadnji plati krščenca. Vsak je dobil toliko udarcev, kolikor si jih je zaslužil. Večer je hitro minil tudi brez televizije in računalnika. Nekateri smo si privoščili prečudovit nočni pogled na Bled in okolico, ki je žarela v tisočih lučkah. Večer se je prevesil v čas za umivanje in za spanje. Umivanje je bilo brez pitne in tople vode, ampak pravi planinec tudi to vzdrži in se šele tedaj zave, kako dragocena je voda.
Naslednji dan smo se zbudili v oblačno jutro. Najprej smo se po zajtrku odpravili po melišču v dolino proti koči na Zelenici. Pot navzdol je bila zelo hitra. Na začetku poti smo videli gamsa. Ko smo prispeli na Zelenico, smo imeli kratek počitek, kasneje pa smo obnovili znanje vezanja vozlov in varovanja v planinah. Od Zelenice v dolino nismo imeli več daleč. Hodili smo kakšno uro in prispeli na cilj. Tam nas je že čakal avtobus. Avtobus, s katerim smo se zapeljali proti domu, nam je ustavil še pred pizzerijo, kjer smo se okrepčali z okusno pizzo. Čakal nas je še samo prihod domov. Starši so nas že nestrpno čakali ali pred domovi ali pred šolo. Poslovili smo se še od vodnikov in odhiteli domov. Bilo nam je zelo lepo.
