Arhiv kategorij: Pohodi in potepi

Naj simbioza šola 2016/2017

Iz Facebook profila simbioza izvemo:

Simbioza šole znova uspešno zaključile sezono! Podelili smo nazive vsem osnovnim in srednjim šolam ter izobraževalnim ustanovam, ki so sodelovale v prostovoljskem projektu Simbioza Šola. Poleg nazivov Simbioza Šolam smo izbrali tudi Naj Simbioza Šola 2016/2017, ki je letos Osnovna šola Cirkulane-Zavrč! In iskrena HVALA- vsem 142 sodelujočim Simbioza Šolam, ker lahko mladi z našo pobudo in vašo pomočjo v praksi spoznavajo pomen sodelovanja-med generacijami! Skupaj nam je lepo!

Hja, kaj češ, bilo je dosti dela ampak je fajn, če te opazijo…

 

Komentiraj

Uvrščeno v Pohodi in potepi

Pohod na Lisco

Pa smo končno našli… čas, da smo se odpravili na plezalno pot na ostenju Lisce. Pot na kateri premagamo 123 m višinske razlike po petih raztežajih v povprečju s težavnostjo B/C in zadnjim delom s težavnostjo D/E.
Že na društvenem pohodu na Lisco v mesecu marcu smo izvedeli za to pot, ogledali smo si tudi njen cilj in od takrat nam je malo »pila živce«, le časa kdaj bi ji osvojili nekako nismo našli. Saj veste, ko ima čas eden ga nima drugi… in končno sva imela čas dva, pa še tretji se je pridružil.
Pot je resnično vredna obiska, speljana na zelo premišljen način. Iz vsakega težjega dela je možno sestopiti in ga obhoditi po lažji poti. Po postanku na planinski postojanki na Lisci, obisku vrha smo sestopili po Pastirčkovi poti.

Komentiraj

Uvrščeno v Pohodi in potepi

Pohod na Boč ob prazniku

Uh, nočna mora vsakega vodnika. Razpiseš pohod, sveža dnevna vremenske napovedi pa ti znova in znova »pokvari dan«. Nekako tako je bilo ob razpisu pohod na Boč ob prazniku, 27. aprila 2017. In nato odločitev po izteku roka za prijavo, popoldan pred pohodom – gremo »te pa pak bo bo.« Pa je bilo, proti pričakovanjem in vremenskim napovedim, preprosto odlično.

Boc April

Foto: Vili Jurgec

Na Boč vodi vrsta markiranih poti. Mi smo izbrali eno izmed dveh najkrajših, a tudi najbolj strmo, ki se začne na robu Zgornjih Poljčan – gozdno učno Detičkovo pot. Hitri tempo je narekovalo nestanovitno vreme. Kljub temu smo si vzeli čas za postanek, fotografiranje, krajši posvet ali klepet. Na vrhu se nismo odločili za obisk vrha razglednega stolpa ampak smo se po fotografiranju (hvala neznanemu fotografu) spustili do planinskega doma in ob pogledu na uro ugotovili, da smo vso pot premagali v rekordnem času.

Krajše okrepčilo in postanek v planinskem domu je bil zaslužen od tod proti parkirišča pa smo se podali ob rahlem rosenju dežja, ki je v sveže olistanem gozdu izgubil svojo moč in smo »na suhem« prispeli do cilja.
Preznojene majice in obutev smo zamenjali z svežimi in dež, ki je pokazal vso svojo moč, nas pod streho Kajtne, ni čisto nič več oviral.

Zapisal: Ivo Zupanič
Slike iz galerije

Komentiraj

Uvrščeno v Pohodi in potepi

Pohod prijateljstva 2017

Že po tradiciji smo tudi letos planinci, markacisti in vodniki našega društva sodelovali na pohodu od gradu Borl do Cirkulan in na Mini pohodu vrtca v okviru prireditve Pohod prijateljstva. Tokrat še s posebnim zanosom, saj je tako kot naše društvo nedavno, tudi omenjena prireditev, praznovala svojo deseto obletnico. Čestitamo! Obenem pa lahko zagotovljamo dobro sodelovanje še vnaprej.

Pohod Prijateljstva
Foto: Vili jurgec

Na spletni strani OŠ Cirkulane-Zavrč o pohodu izvemo naslednje:
»10. Pohod prijateljstva, je potekal v soboto, 22. aprila 2017 in je presegel vsa pričakovanja. Blizu 1500 obiskovalcev je preživelo prečudovit dan. Idealno vreme za pohod, prelepa trasa pohoda od gradu Borl do Cirkulan, mini pohod za najmlajše, odlično pripravljen kulturni program ob dnevu šole in dnevu Zemlje s skoraj 200 nastopajočimi pred nabito polnimi tribunami, so privabili ljudi od blizu in daleč.
Videli smo lahko vesele in navdušene obraze otrok ter odraslih, ki so bili od 9h do 14h ves čas v gibanju, poleg pohoda in nastopov so lahko obiskovalci skakali na skakalnici Mini Planica, jahali in se vozili s kočijo, igrali s frizbiji, boksali, učili aikida, sproščali z jogo, zabavali z bratoma Malek (napihljiva igrala, žongliranje, lokostrelstvo, monocikli, poslikava obraza,….), premagovali ovire na poligonu, se igrali v peskovniku, ustvarjali v ustvarjalnih delavnicah… Pestra je bila ponudba na lokalni tržnici, kjer sta društvi gospodinj iz Cirkulan in Zavrč pripravili dobrote, pecivo za vse obiskovalce, okoliške kmetije pa so ponudile zdrave domače pridelke in dobrote. Za promocijo zdravja je skrbela ekipa ZD Ptuj. organizacijskega odbora, v organizaciji celotne prireditve pa je sodelovalo preko 150 prostovoljcev.
Deseti Pohod prijateljstva je bil vsekakor dogodek, ki je zgled odličnega sodelovanja in prijateljstva med vsemi ljudmi v občinah Cirkulane in Zavrč, lokalno skupnostjo, društvi, organizacijami in podjetji in je ponesel dobro ime obeh krajev daleč preko meja svojih občin.«

Zbral: Ivo Zupanič
Galerija slik

Komentiraj

Uvrščeno v Dnevi dejavnosti, Mladi planinci, Pohodi in potepi

Utrinek s pohoda na Lisco

Opis tega pohoda je naredil Božo. Njegov stil pisanja mi je tako všeč, da sem si ga moral sposoditi.

Lisca je s svojimi 948 m nižja od Boča in višja od Donačke gore. Kot nalašč za začetni pomladanski pohod. Tja smo se planinci PD Cirkulane odpravili z avtobusom v soboto, 11. marca. Do Celja, mimo Laškega ob Savinji, od Zidanega Mosta naprej pa ob reki Savi, v smeri Sevnice, do izhodišča v vasi Breg. Kmalu se je pred nami začela dvigati s soncem obsijana Lisca, ki ima od daleč obliko Boča. Jutranja svežina ter sončno in jasno nebo brez oblakov, so nam obljubljali zanimiv pohod. Komaj smo čakali, da pretegnemo noge!
Po zboru smo hitro zagrizli v pot. Počasi smo se dvigali po dobro označeni poti, ki se je vila po gozdu, travnikih in kolovozih. Ob večji cerkvi v naselju, se je nam je že ponujal prvi razgled nad Savo in preko nje na Dolenjsko. Malo smo se ustavili in zadihali. Srečali smo tudi nekaj domačinov. Naše poglede so pritegnili kozolci, ki so značilnost slovenske podeželske arhitekture. Iz naselja smo se po travniku spet znašli na bolj strmi gozdni poti. Zemlja pod nami ni bila blatna, ker je bila zjutraj še zamrznjena.

Lisca Sava

Pogled na Savo. Foto: Ivo Zupanič

Pri manjši v gozdu skriti cerkvi Sv. Jošta smo imeli malo daljšo pavzo. Po kakšne pol ure hoje pa se je pogled odprl na vršno pobočje Lisce. Sledil je le še rahel vzpon po zložnem travniku do vrha, na katerem stoji meteorološka postaja malo futurističnega videza in seveda razgledna plošča. Tukaj smo si vzeli čas za razgledovanje in slikanje. Očaralo nas je, da je bil naš očak Triglav tako lepo viden, hkrati pa celotna veriga Kamniško-savinjskih Alp. Čudovitega razgleda smo bili deležni, ker smo imeli srečo z vremenom. Pozorni smo bili še na dobro viden Kum, ter na vzhodu Boč in Donačko goro. Na jugu pa Gorjance in še zasneženi Snežnik, ter proti sosednji Hrvaški Ravna Gora, Ivanjščica in Medvednica. Naš razgled proti vznožju Lisce je spremljala živo modra vijuga reke Save.

Lisca Vrh
Na Lisci. Foto: Vili Jurgec

Tik pod vrhom Lisce se nahajata Jurčkova in Tončkova koča. Na terasi Tončkove koče smo se posedli in nastavljali sončnim žarkom. Naročili smo pijačo in se zagrizli v sendviče iz nahrbtnikov. Med tem najlepšim opravilom, nas je radovednost zvlekla še na ogled zadnje etape plezalne poti, ki se zaključi pri Tončkovi koči. Pohvalna urejenost okolice in planinskega doma s kaminom, ki je znan po dobri hrani in sobi maršala Tita.
Dobro razpoloženi smo v smeri našega izhodišča nesli lepe vtise. Vzporedno sta hitro tekla pot in pogovor o vsem in še čem. V sebi pa smo čutili, da sta si danes zima in pomlad podala roko. Visokogorje pa bomo zaradi nevarnosti plazov, pustili še malo pri miru.

Zapisal: Božidar Horvat
Slike iz pohoda

Komentiraj

Uvrščeno v Pohodi in potepi

Popoldansko nočni pohod ob Dravi

Pa je za nami. Prvi letošnji popoldansko-večerni pohod od Borlskega mostu do Nove vasi pri Markovcih, ki smo ga izpeljali v petek, 3. marca 2017.
Pohod je potekal po etapi Slovenjegoriške planinske poti. Pot smo premagali nekako v 2 urah. Nazaj do izhodišča smo se prepeljali z osebnimi prevozi, ki smo jih pred odhodom prepeljali na cilj pohoda.

Nocni Pohod

Lepemu številu pohodnikov, ki nas je v svojo družbo zvabila privabila prebujajoča pomladanska narava, želja po druženju in gibanju, bo pohod ostal v lepem spominu.
Zagotovo bomo s takšnimi in podobnimi aktivnostmi še nadaljevali, vabimo vas, da se nam pridružite in spremljate informacije na naši spletni strani.

Nekaj slik

Nekaj slik je iz ogledne ture, ki smo jo vodniki v skrbi za vašo varnost, opravili približno teden pred pohodom.

Komentiraj

Uvrščeno v Pohodi in potepi

Tradicionalno – osmič, na Donačko goro

Ponedeljek, drugi januar, zopet praznik. Zima, še vedno brez snega… lep sončen dan, v pričakovanju mrzlega vala, vsaj napovedi nas svarijo pred njim. Zbor, tradicionalno pred šolo v Cirkulanah in po čestitkah še dogovor kje koga pobrati in kje je zbor ob čaju ali kavi.

Udeležba razveseljujoča, ko smo poti pobrali Aljaža in se je pridružila Božova ekipa, se nas je na kavi v Žetalah zbralo petnajst. Celo o mednarodni udeležbi bi lahko govorili, znanka z enodnevnega pohoda na Triglav Bernarda je pripeljala moža, ki je iz Irske in pohvalno lepo govori slovensko.

Potem smo se malo porazgubili in nadaljevali v treh skupinah, Božo je malo zgrešil cesto in je se njegova ekipa na vrh podala iz stoperške smeri, Zlatko in Franc sta ubrala proti Rudijevemu domu ostali pa proti vrhu iz Medgor, preko jeklenic na vrh.

Donacka 2017
Foto: Vili Jurgec

Na vrhu smo se našli, nazdravili in se družno spustili do Rudijevega doma. Na poti proti Rudijevemu domu sta nas dohiteli še Marjetka in Zdenka. Po krajšem okrepčilnem počitku v domu smo se vrnili proti izhodišču.

Bilo je lepo, in s tem smo odprli novo sezono na najlepši možen način.

Galerija slik pohoda

Komentiraj

Uvrščeno v Pohodi in potepi

Zaključni pohod v letu 2016

V ponedeljek, 26.12.2016, ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ko goduje tudi sv. Štefan, smo s tradicionalnim Štefanovim pohodom zaključili pohodniško sezono 2016.
Izpred šole v Cirkulanah, smo se ob 9,00 uri podali proti Gruškovcu. Na poti smo uživali v čudovitem decembrskem dnevu, si razgledovali okolico in kaj kmalu smo bili na 341 m visokem Gruškovskem humu.

Sledil je spust k Kelčevim kjer so nas tudi tokrat prijazno sprejeli. Gospodinja nam je postregla z rogljiči in drugimi kulinaričnimi dobrotami, gospodar nas je povabil v klet nato v kmečko izbo kjer nas je grela krušna peč. Ob uživanju mesnih dobrot in prilog gospodinje ter ob pristni kapljici čas v prijetnem vzdušju hitro mineval.
Več naj povedo slike iz galerije.
Seveda pa je to bil zadnji organiziran pohod letošnje sezone, takoj 2. januarja pa se spet dobimo na še enem tradicionalnem pohodu našega društva, na pohodu na Donačko goro.

Komentiraj

Uvrščeno v Pohodi in potepi

Jesenski pohod na Malo Mojstrovko

V času, ko macesni zažarijo v prav posebni lepoti, ker njihove iglice dobijo zlato rumen sijaj in se pripravijo da odpadejo iz vej, dobi naš visokogorski svet svojo najlepšo podobo. Hkrati pa ljubitelje gora opozori, da je še zadnji čas za kakšno kopno turo.

Mojstrovka 1

Ko smo lani decembra planirali pohod na Malo Mojstrovko seveda nismo vedeli kakšni pogoji bodo v času izvedbe, poleg tega smo pohod zamaknili za dobrih štirinajst dni pozneje od planiranega. Izkazalo se je, da smo izbrali najboljši možni termin. Vreme tokrat ni skoparilo z sončnimi žarki, ki so se občasno sramežljivo skrivali za oblake, katere je kot za šalo po nebu premetaval občasni milejši pa spet močnejši severovzhodnik, je dalo turi poseben čar. Poleg tega pa nam je v neukročeni naravi, pokazala svoj mili obraz Ajdovska deklica.

Mojstrovka 2

S parkirišča na Vršiču smo se usmerili na pot, ki vodi na Mojstrovko in Sleme. Nadaljevali smo po poti, ki se prečno vzpenja čez macesnov gozd ter nas je pripeljala do obsežnega melišča pod Mojstrovko. Melišče smo prečili po zgornji strani nakar nas je pot pripeljala v krušljivo grapo. Sledil je strm malce neprijeten vzpon po grušču, ki nas je nagradil z lepo razgledno točko, s katere se nam odpre lep pogled navzdol proti Vršiču. Pot se od tu grebenu umakne nekoliko v levo in nato preči dve manjši grapi, le malo naprej pa ponovno približa grebenu. Za vzpon smo izbrali pot po lepem razglednem grebenu. Pod vrhom smo sestopili na pot, ki pelje čez melišče in prišli do vpisne skrinjice, ki se nahaja tik pod vrhom in nato še do vrha Male Mojstrovke.

Galerija slik na spletni strani PD Cirkulane

Komentiraj

Uvrščeno v Pohodi in potepi

Bornov tunel in Begunjščica

Čeprav smo planirani pohod naredili teden dni kasneje kot smo planirali, lahko zapišem, da je za nami še en lep in uspešen pohod. S kombijem, ki ga je organiziral upravljal Vili smo se odpeljali do nekdanjega mejnega prehoda Ljubelj.

Na koncu velikega makadamskega parkirišča smo se napotili v smeri Prevala in Roblekov dom. Zložna pot nas je pripeljala preko melišča v strnjen gozd in nato prešla iz gozda na strma in dobro zavarovana pobočja, ter nas pripeljala do Bornovega tunela. Bornov tunel ima ime po grofu Bornu, ki ga je dal izklesati, da je lahko brez težav obiskoval svoja lovišča na pobočjih Begunjščice.

Bornov Vhod

Na drugi strani tunela smo še nekaj časa hodili po vzhodnem ostenju Begunjščice, nato prečili melišče in strmejša gozdnata pobočja. Sledila je široka pot po kateri smo prišli do planine Preval.

Na planini Preval smo naredili odmor za malico, poskusili domačo pašteto, ki sta jo pripravila oba Božidarja – odlična je bila, obdržita to lepo navado.

Razpisal sem pot čez Rožo za osvojitev vrha Begunjščice, čeprav sem imel željo, da bi vrh dosegli po poti čez Kalvarijo – že ime poti pove dovolj. Ekipa se je strinjala, da spremenimo smer in nadaljevali smo čez Kalvarijo, po strmi, skoraj neoznačeni, na nekaterih predelih zahtevni in nevarovani poti proti velikemu vrhu na Begunjščici. Kljub naporu, znoju… ki ga terja pot, pa je ta pot vredna obiska. Ko smo prišli pod vrh in ugledali vso lepoto Begunjščice smo vedeli, da bi bilo narobe, če je ne bi ubrali.

Na vrhu postanek, razglede so onemogočile meglice, fotografiranje in glej ga zlomka presenečenje. Obisk črne ovce – dobesedno, katere pa nismo zanimali mi, ampak dobrote iz naših nahrbtnikov, v katere je predrzno vtikala glavo in nam na koncu pojedla čebulo. Ja kaj češ, je bila pač naslednja malica brez tega priboljška.

Z vrha smo se spustili na Roblekov dom, kjer smo pomalicali, občudovali vragolije pilota jadralnega letala, uživali v zvokih Pihalnega orkestra Lesce, oskrbeli Božidarjevo koleno… skratka vsega po malem in že je bilo treba v dolino.

Roblekov Dom

Prijetna, dobro označena pot čez Rožo je hitro minevala, opornica za koleno je odlično opravila svoje poslanstvo in po postanku pri Roži, kjer smo se osvežili pri vodnem viru, smo hitro bili spet na planini Preval. Od tod pa še dobro uro po Bornovi poti nazaj v Ljubelj.

Ker takšna, kašnih sedem ur trajajoča pot terja kar nekaj energije, ki jo je potrebno nadoknaditi, smo se tudi tokrat odločili obiskati restavracijo Gitadela, kjer so tudi tokrat za nas dobro poskrbeli.
Glerija slik pohoda

Komentiraj

Uvrščeno v Pohodi in potepi