Ajajaj… če bi vedel se ne bi lotil… No ja, pa saj mi kar gre. Me pa še čaka dolga pot do konca. Kakšna slika pa še sledi.
Vsekakor pa so stopnice že dolgo klicale po prenovi, a ni bilo nikdar časa zanje. Še dobro, da sem se jih lotil sedaj, ko imam nekaj več časa na razpolago, saj je delo res zamudno.
Ampak nekam lezem, in počasi bo tako daleč, da bojo na vrsti še pleskarska dela.
Če sem že vse naredil sam, zakaj ne bi položil še kamnite talne obloge na podestih. In sem se lotil. Prvi podest je šel kar dobro – počasi in previdno. Tudi drugi, ki je še najmanj zahteven, ni bil prevelik zalogaj. Potem pa sem od same samozavesti naredil “looping” in treščil na tla (podest). Najprej sem zlomil ploščo, potem pa je sledil “razpad sistema…” vse kar je lahko šlo narobe, je narobe tudi šlo.
Hja, kaj češ. Bo pač potreben “popravni izpit.” Sem se ga že lotil in brez pretirane samozaveti vem, da ga bom opravil. Le nekaj več časa bo še potrebno pa malenkost več materiala bom porabil.
Popravni izpit opravljen in s tem je projekt z moje strani zaključen. Sedaj pa so na vrsti pleskarska in elektroinštalacijska dela. Tega se ne bom lotil sam. Mi ne gre. Pa tudi dopust se je iztekel.
Ker je danes elektrikar zvezal svetilki bo sedaj potrebno počakati še na pleskarja. Sem pa zadovoljen, ker zadeva dobiva takšno podobo, kot sem si jo zamislil.
