V času, ko macesni zažarijo v prav posebni lepoti, ker njihove iglice dobijo zlato rumen sijaj in se pripravijo da odpadejo iz vej, dobi naš visokogorski svet svojo najlepšo podobo. Hkrati pa ljubitelje gora opozori, da je še zadnji čas za kakšno kopno turo.
Ko smo lani decembra planirali pohod na Malo Mojstrovko seveda nismo vedeli kakšni pogoji bodo v času izvedbe, poleg tega smo pohod zamaknili za dobrih štirinajst dni pozneje od planiranega. Izkazalo se je, da smo izbrali najboljši možni termin. Vreme tokrat ni skoparilo z sončnimi žarki, ki so se občasno sramežljivo skrivali za oblake, katere je kot za šalo po nebu premetaval občasni milejši pa spet močnejši severovzhodnik, je dalo turi poseben čar. Poleg tega pa nam je v neukročeni naravi, pokazala svoj mili obraz Ajdovska deklica.
S parkirišča na Vršiču smo se usmerili na pot, ki vodi na Mojstrovko in Sleme. Nadaljevali smo po poti, ki se prečno vzpenja čez macesnov gozd ter nas je pripeljala do obsežnega melišča pod Mojstrovko. Melišče smo prečili po zgornji strani nakar nas je pot pripeljala v krušljivo grapo. Sledil je strm malce neprijeten vzpon po grušču, ki nas je nagradil z lepo razgledno točko, s katere se nam odpre lep pogled navzdol proti Vršiču. Pot se od tu grebenu umakne nekoliko v levo in nato preči dve manjši grapi, le malo naprej pa ponovno približa grebenu. Za vzpon smo izbrali pot po lepem razglednem grebenu. Pod vrhom smo sestopili na pot, ki pelje čez melišče in prišli do vpisne skrinjice, ki se nahaja tik pod vrhom in nato še do vrha Male Mojstrovke.
Galerija slik na spletni strani PD Cirkulane