Odhod zgodaj… zame itak prezgodaj…zjutraj. Vožnja mimo Celja in Domžal na Gorenjsko mimo Kranjske gore v sosednjo Italijo, kjer smo nekaj časa namenili ogledu priljubljene izletniške točke pod Mangartom – Belopeških jezer. V Trbižu krajši postanek. Skozi Predel in Log pod Mangartom smo se spustili do Bovca ob bistri Soči. Na poti proti Kobaridu smo občudovali veličasten slap Boka. Pozno popoldan prispeli v Goriška Brda – prijazno valovito in zeleno pokrajino, ki slovi po skrbno obdelanih vinogradih in sadovnjakih, skromnih in delovnih ljudeh, davnih šegah in navadah. Sprehodili smo se po strnjenem naselju Šmartno. Strnjeno jedro starega dela Šmartnega ob dveh ulicah okrog cerkve Sv. Martina obkroža obzidje, katerega prva omemba izhaja iz leta 1512 in sedem obrambnih križev. Z razglednega stolpa v Gonjačah smo si ta največji sadni vrt Slovenije ogledali s ptičje perspektive. Ustavili smo se v Dobrovem, obiskali vinsko klet in degustirali briška vina… odlična so. Še vožnja proti Novi Gorici, nastanitev v hotelu, večerja, nočitev… mhm, če verješ.
Zajtrk. Nadaljevanje vožnje na Kras. Kras, apnenčasta planota na jugo zahodnem delu Slovenije, vpeta v objemu tržaškega zaliva, Vipavske doline, Brkinov, Pivke in slovenske Istre, že tisočletja vabi ljubitelje naravnih in kulturnih lepot. Čeprav so za Kras značilni trije pojmi: teran, pršut in burja predstavlja mnogo več. Čudovita kraška naselja, ohranjene kamnite hiše, upognjena drevesa. Obisk Krasa je doživetje.
Vožnja v osrčje Krasa v Štanjel, srednjeveško naselje na hribčku; še danes delno obdano z obzidjem, razvaline stare trdnjave, velika cerkev, ozke ulice, kamnite stanovanjske hiše…
Sledil je obisk pri čebelarju, degustacija več vrst Kraškega medu, pokušnja enega izmed likerjev iz medu. Nato na turistično kmetijo, kjer smo pokušali pršut in joto s klobaso. Dobrote bomo seveda zalili z domačo kapljico.
Za konec pa še obisk lepotice podzemlja – Škocjanske jame in pričetek povratka proti domu.