Velika planina

Idejo je dal naš sindikalist Mitja in seveda sem bil takoj zato, da izpeljemo pohod na Veliko planino za sodelavke in sodelavce. Čeprav se kdo zaradi preobilice drugih obveznosti ni mogel udeležiti se nas je nabralo lepo število.

Vreme nam je dobro služilo, kanček boljše vidljivosti bi sicer pripomogle k jasnosti posnetkov, predvsem pa je važno, da smo se imeli zelo lepo. Čisto nič se nam ni mudilo. Da šofer ne bi bil v skrbeh, kje hodimo smo ga vzeli s seboj. Najprej iz Podvolovljeka na Malo planino in prvi postanek na Jarškem domu. Sledil je obisk pastirskega stanu, degustacija sira in kislega mleka…mmmm. Nadaljevali smo do najvišje točke Velike planine imenovane Gradišče in povratek. Najprej do kapelice Marije Snežne in nazaj proti Jarškemu domu na razvajanje z odlično in presenetljivo raznoliko hrano iz njihove ponudbe.

Kar ni se nam preveč mudilo v dolino ampak, ko začneš hoditi, gre. Sledila je vožnja proti domu čez Gornji grad. Nekaj časa celo za čredo krav, ki so nas prijazno spustile mimo na mestu, kjer jih je pastir lahko umaknil s ceste. In nato še v Afriko. Restavracijo katero radi obiščemo z mladimi planinci, ko se mudimo v tem koncu, pa tudi nas ni razočarala. Pice pri njih so res vrhunske.

Še vožnja proti domu in kot se temu reče, za nami je bil še en lep dan.

 

Pa še nekaj slik, ki mi jih je posodil Simon.

(Skupno 15 obiskov, današnjih obiskov 1)
Ta vnos je bil objavljen v Pohodi in potepi. Zaznamek za trajno povezavo.