Ekskurzija devetošolcev 2019

Pa smo jo opravili… zaključno ekskurzijo devetošolcev. Nekaj drobcev: Vožnja v smeri Celja, Kranja, Jesenic do Kranjske Gore. Postanek za okrepčilo, nato nadaljevanje vožnje do Planice. Krajši postanek v Nordijskem centru.

Nadaljevanje vožnje do mejnega prehoda Rateče in po gorski cesti čez prelaz Predel. Vožnja mimo Loga pod Mangartom.

Nato smo se bomo oblekli v neprepustno obleko, prisluhnili navodilom inštruktorjev, nato pa zamahnili vesla in se podali avanturi na pot z raftom po reki Soči. Polni novega adrenalina in dogodivščin smo se odpeljali do trdnjave Kluže, ene najbolj slikovitih utrdb, ki je bila omenjena že v 15. stoletju. Ogledali smo si  zanimivo predstavitev  Soške fronte društva 1313.

Po ogledih vožnja do Bovca, namestitev v hotel, večerja nočitev. In še malo nočnega žura…

Po zajtrku nas je vodila pot najprej po Soški dolini mimo Kobarida, Nove Gorice in tržaškega zaliva do Obale.

Pot nas je najprej zanesla do Pirana, ki je stoletja kraljeval nad zalivom in vedno živel v sožitju z morjem. Ogled piranske stolnice, benečanske hiše, Tartinijevega trga, rta Madona.

Čas za kosilo. Zatem pa nekaj prostega časa za sprehod, sladoled, otvoritev kopalne sezone… Sledila je še le vožnja proti domu.

Objavljeno v Dnevi dejavnosti, Pohodi in potepi | Komentiraj

Dvodnevni tabor mladih planincev 2019 na Boču

V petek, 17.5.2019, smo se člani planinskega krožka podali na dvodnevni planinski tabor na Boč. Odhod minibusa izpred šole je bil ob 8.20 uri. Drugi dan v soboto, smo se vrnili v popoldanskih urah.

Minibus nas je odložil v Zgornjih Poljčanah, kjer smo začeli pohod. Po planinski poti čez Babo smo prispeli do planinskega doma čez dobro uro. Odložili smo odvečno opremo, si spočili, pomalicali, si nadeli potrebno opremo in se podali na vrh Boča. Na poti na vrh smo si obiskali še jamo Balunjačo, pogumno prešli zahtevnejši del poti varovan z jeklenicami in si ogledali ferato. Po osvojitvi vrha, smo se povzpeli na razgledni stolp in se po drugi poti vrnili v planinski dom.

Po sprostitvi in drugim aktivnostim za nadomestitev izgubljene energije smo se podali na krajši pohod po brezpotju na Dreveniško goro ali povedano natančneje na razgledno točko s čudovito klopco, na kateri sicer ni bilo prostora za vse, smo se pa zato zbrali okoli nje vsi.

Po večerji pa organizirali še kviz, kjer smo se pomerili v znanju gorništva in tudi drugih znanj. Vsi smo zmagali in me drugim ugotovili, da smo spremljevalci letos stari (skupaj, da ne bo pomote) 200 let in da tehtamo kar 330 kg (tudi skupaj). Sledil je nočni pohod s svetilkami. Čeprav jih od soju polne lune morda ne bi potrebovali.

Drugi dan smo si po poznem zajtrku zapolnili s športno rekreativnimi dejavnostmi in osnovami samovarovanja v gorah. Spoznali smo osebno varovalno opremo planinca in njen namen. Posebej smo poudarili smiselnost uporabe zaščitne čelade. Preskusili smo se v vrvni tehniki, se naučili pravilne rabe varovalne opreme saj smo na horizontalni in vertikalni vrvni ograji preskusili delovanje enodelnega varnostnega pasu, samovarovalnega kompleta in funkcijo drsnih vozlov.

Sledil je še sestop v dolino in obisk picerije, med vožnjo domov, kjer smo si nadoknadili izgubljene kalorije.

Vreme je bilo lepo, oskrba in pogoji bivanja v Planinskem domu na Boču zelo dobri in nam gotovo ni žal, da smo preživeli dva nepozabna dneva v objemu neokrnjene narave.

Hvala za poravnavo stroškov prevoza PD Cirkulane, šoli in vsem, ki so tako ali drugače prispevali k izvedbi našega že tradicionalnega dvodnevnega tabora. Za mlade planince smo poskrbeli vodnika Vili  in moja malenkost, Aljaž ter mentorica Sergeja.

Objavljeno v Mladi planinci, Pohodi in potepi, Tabori | Komentiraj

Go-Car-Go 2019

Pa ga je bilo spet potrebno izdelati. Ja deseti je že. Na povezavi lahko najdete tudi kaj o njegovih predhodnikih: http://www.cirkulane-zavrc.si/2016/05/11/go-car-go/

Škoda bi bilo zgubljati čas in energijo z iskanjem nove ideje za ekstramobil. Poleg tega, pa se z izdelavo že tretje leto zapored ukvarja bolj ali manj ista skupina učencev. Torej je odgovor na dlani – nadgradnja obstoječega.

Tokrat Trojanec. Kaj se skriva za imenom? Morda trojanski krof? Morda računalniški virus? Morda pa je treba pogledati še malce nazaj v zgodovino…? Sicer pa smo na desetem srečanju pokazali koliko nam je idejo uspelo uresničiti.

Zamislili smo si izdelati Trojanca, torej na naš način obuditi veličastno zgodovinsko zgodbo. Tako smo mimogrede malo obnovili in utrdili svoje znanje zgodovine. Nastajanje trojanskega konja oziroma njegove glave pa je bila vse prej kot lahka naloga. Kljub temu, da smo uporabili za obdelavo hvaležna gradiva – stiropor, karton in aluminijevo pločevino…, se zdi, da smo se v glavnem učili iz napak. Pa vendar, sreča je na strani vztrajnih in pogumnih.

Naš bojevnik je potreboval ščit. Kako smo si ga zamislili in izdelali je razvidno iz slik. Najprej osnova iz lesa, šablone iz kartona in po kartonskih šablonah izdelana obloga iz vezane plošče. Pa spet šablone in obloga iz Al pločevine.

Naš voznik je dobil še pravo pravcato čelado narejeno po predlogah iz zgodovinskih učbenikov, in ker mu je poleg ščita in čelade nekaj manjkalo smo mu naredili še kopje.

Pa še nekaj besed o desetem srečanju Go-Car-Go na ŠC Ptuj. Naš Trojanec je res prava paša za oči in je požel marsikateri kompliment in zajem v fotografski objektiv oziroma zajem v objektiv snemalne kamere. Celo kratek intervju je bil narejen z voznikom s strani PeTV. Naš izdelek pa je opazila tudi strokovna ocenjevalna komisija in nam prisodila najvišje priznanje v kategoriji za KONSTRUKCIJSKE REŠITVE PRI IZDELAVI NADGRADNJE ter USKLAJEN VIDEZ VOZILA IN VOZNIKA.

Pa ne zamerite, če še se malo pohvalim. Posebno priznanje na desetem srečanju si je prislužila naša šola in sicer Jubilejno priznanje za desetletno sodelovanje v projektu.
In nenazadnje, sem Jubilejno priznanje za desetletno neprekinjeno sodelovanje v projektu Go-Car-Go prejel tudi sam.

Objavljeno v Dnevi dejavnosti, Projekti | Komentiraj

12. Pohod prijateljstva

Tudi letos sem sodeloval pri pripravah Pohoda prijateljstva. Vesel sem, da sem lahko pohodniški del te velike medgeneracijske športno-rekreativne prireditve tudi letos zasnoval in pripravil, in ob pomoči prijateljev iz PD Cirkulane tudi vodil.

Nekja slik, pa sem si sposodil od, sedaj že od uradnega fotografa prireditve, Sandija Kelca.

Opazili so nas tudi mediji. Prispevek v Štajerskem tedniku na povezavi.

Objavljeno v Dnevi dejavnosti, Mladi planinci, Pohodi, Pohodi in potepi | Komentiraj

Pomladansko druženje na Velikem Vrhu

»Kdaj pa bo kakšen planinski pohod?« je bilo pogosto vprašanje mladih planincev, kakor hitro se je izkazalo, da je pomlad pred vrati. Pa smo jim mentorji pojasnili, da bomo gostili srečanje planinskih skupin MDO Podravja in da se bomo družili z vrstniki iz drugih šol ter se preskusili v zabavnih-športnih igrah in drugih spretnostnih veščinah.

Potem pa je med vsemi, ki smo se angažirali v priprave srečanja »treščilo kot gorjača«, ni prijav – odpade. Ampak mi se ne damo, bomo pa šli sami! In ker je srečanje, hm,… se bomo pa srečali in družili s svojimi povabljenci. Pa smo jih povabili, starše in druge mlajše in starejše sorodnike. Tako se nas je nabralo štirideset, pisana druščina mladih planincev, mentorjev, staršev, starih staršev, bratcev, sestric…, ki smo jo mahnili od obrata ADK v Dolanah na Veliki Vrh k cerkvici sv. Ane.

Na poti smo zapeli ´Vse najboljše za te…´ ustanovnemu članu našega društva Francu, ki je ravno na ta dan vskočil v osmo desetletje.

Pri sv. Ani smo se najprej odpočili, nadomestili energijo s sendvičem iz nahrbtnika. Ni boljšega sendviča, kot je ta. Nato smo se razdelili v štiri skupine, tri tekmovalne in ena največja – navijaška. Mentorica Maja je s svojo ekipo pripravila in izvedla zabavne športne igre. Veliko veselja, tekmovalne vneme, smeha in navdušenega spodbujanja je bilo.

Nekako proti koncu iger se nam je pridružil predsednik društva, ki je pripeljal malico za vse nas ob zaključku iger. Sveže skuhana hrenovka in žemljica je resnično teknila.

Čas v prelepi, prebujajoči se naravi je kar bežal. Malo smo se še družili, naredili skupinsko fotografijo, skrbno pospravili in počistili za seboj in se odpravili nazaj na izhodišče.

Hvala župniji sv. Barbare, da nam je omogočila uporabo prostora in sanitarij. Hvala matičnemu planinskemu društvu za malico in hvala vsem vam, ki ste pomagali pri organizaciji in izvedbi »srečanja.« Verjamem, da bo vsem udeležencem ostalo v lepem spominu.

Objavljeno v Mladi planinci, Pohodi in potepi, Srečanja | Komentiraj